Please select a page for the Contact Slideout in Theme Options > Header Options

Zakon o varstvu potrošnikov

Prenovljeni Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot-1), ki ga je Državni zbor RS sprejel na seji 29. septembra 2022 je v slovenski pravni red prinesel kar nekaj novosti, ter vzpostavil nove obveznosti prodajalcev (podjetij) do potrošnikov. ZVPot-1 v slovenski pravni red prenaša med drugim dve direktivi EU:

  1. Direktivo (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev in
  2. Direktivo (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga.

Hierarhija med jamčevalnimi zahtevki

Najočitnejša novost, ki jo prinaša ZVPot-1 je vzpostavitev hierarhije med jamčevalnimi zahtevki, na podlagi katere potrošnik ne bo mogel več avtomatično primarno uveljavljati vrnitve kupnine. V primeru neskladnosti blaga bo potrošnik (ob predpostavki izpolnjene notifikacijske dolžnosti) upravičen uveljavljati jamčevalne zahtevke po sledečem vrstnem redu:

  1. Zahtevek za popravilo neskladnega blaga na stroške prodajalca ali zamenjavo blaga z novim, brezhibnim blagom;
  2. Zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe.

Pravica do zavrnitve

ZVPot-1 uveljavlja novo pravico potrošnika, t.i. pravico do zavrnitve, ki potrošniku omogoča, da v primeru neskladnosti blaga, ki se pojavi v 30 dnevnem obdobju od dobave blaga, lahko avtomatično odstopi od pogodbe, pri čemer mu ni potrebno predhodno zahtevati popravila ali zamenjave. Ta pravica potrošniku omogoča, da v tem primeru lahko neposredno odstopi od pogodbe kljub siceršnji hierarhičnosti zahtevkov.

Direktiva 2019/771/EU v uvodni izjavi izrecno pojasnjuje, da ne vpliva na možnost držav članic, da potrošnikom omogočijo izbiro posebnega zahtevka, če se neskladnost blaga pokaže kmalu po dobavi. Ker se s tem zakonom zaradi zahtev Direktive 2019/771/EU določa hierarhija jamčevalnih zahtevkov, ki je slovensko potrošniško pravo do zdaj ni predvidevalo, se je zakonodajalec odločil, da bo zaradi zagotavljanja visokega varstva potrošnikov v drugem odstavku določil, da lahko potrošnik takoj odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska, če se neskladnost pojavi v manj kot 30 dneh od dobave blaga. To pomeni, da potrošniku v teh primerih predhodno ni treba uveljavljati jamčevalnih zahtevkov za popravilo ali zamenjavo blaga.

Regresna pravica prodajalca zoper dobavitelja

Na podlagi slednje bo prodajalec, ki je izpolnil jamčevalni zahtevek potrošnika, proti dobavitelju uveljavljal regresni zahtevek za nadomestitev vrednosti, ki jo je prodajalec izpolnil potrošniku. Glede na to, da prodajalec potrošniku odgovarja za vsako neskladnost blaga, če so za to podani pogoji, ZVPot-1 s to pravico, prodajalcu omogoča, da zahteva povračilo vrednosti izpolnjenega zahtevka potrošnika zaradi neskladnosti blaga (skupaj s stroški in obrestmi) proti odgovornemu podjetju v predhodnih členih pogodbene verige. Vrednost izpolnjenega zahtevka pomeni zlasti:

  • vrednost vračila plačanega zneska potrošniku;
  • vrednost znižane kupnine;
  • vrednost zamenjave ali popravila blaga na stroške prodajalca;
  • vrednost škode, ki jo je prodajalec povrnil potrošniku.

 

Daljši roki za domnevo obstoja neskladnosti blaga

Novost, ki jo je prinesel nov zakon, je tudi dolžina rokov, še zlasti roka za domnevo obstoja stvarne napake. Novi ZVPot-1 je obdobje šestih mesecev podaljšal na obdobje enega leta. Če se bo torej v roku enega leta od dobave blaga na slednjem pojavila napaka oziroma neskladnost, bo obveljala domneva, da je neskladnost obstajala že v času izročitve. Do manjše spremembe bo prišlo tudi pri dolžini jamčevalnega roka, vendar zgolj za rabljeno blago. Predlog ZVPot-1 določa, da tudi za rabljeno blago velja dvoletni jamčevalni rok, pogodbeni stranki pa se bosta lahko izrecno dogovorili za krajši rok (vendar ne krajši od enega leta).

Prikazovanje znižanih cen izdelkov

Če je prejšnji ZVPot dopuščal odprta vprašanja glede načina oglaševanja in prikazovanja znižanih cen izdelkov, je novi ZVPot-1 to dilemo v grobem odpravil. Slednji namreč v drugem odstavku 15. člena izrecno določa, da morajo prodajalci pri posebnih oblikah prodaje blaga (v to kategorijo sodijo tudi razprodaje) na blagu označiti njegovo prejšnjo ceno in znižano ceno. Pri tem se za prejšnjo ceno šteje najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v obdobju, ki ni krajše od 30 dni pred uporabo znižane cene.

Prilagoditev digitalni dobi

V ZVPot-1 je dodano popolnoma novo III. poglavje, ki ureja pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve. Zakon predvideva odgovornost prodajalca za vsako neskladnost dobavljene digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki ni v skladu s subjektivnimi in objektivnimi zahtevami za skladnost. V okviru pogoja subjektivne skladnosti se od prodajalca zahteva, da je digitalna vsebina ali storitev, dobavljena v skladu z opisom, količino, kakovostjo, ustrezati  pa mora tudi funkcionalnosti in drugim lastnostim, zahtevanim s pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve. Digitalna vsebina ali digitalna storitev mora poleg prej navedenih subjektivnih zahtev za skladnost izpolnjevati tudi objektivne zahteve za skladnost. Skladnost je treba med drugim ocenjevati glede na namen, za katerega se digitalna vsebina ali digitalne storitve iste vrste običajno uporablja.

Druge novosti

  • prepoved ”dvojne kakovosti blaga”, kar pomeni, da prodajalec različnega blaga ne sme označiti enako;
  • prepoved skritega oglaševanja, kot je oglaševanje v okviru drugih medijskih vsebin;
  • prepoved lažnega podajanja priporočil potrošnikov – še zlasti relevantno pri oglaševanju izdelkov s pomočjo ”influencerjev”;
  • obveznosti spletnih tržnic,….