Ali ste vedeli, da 𝗱𝗲𝗹𝗼𝗱𝗮𝗷𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗼𝗱𝗴𝗼𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮 𝘇𝗮 š𝗸𝗼𝗱𝗼, če se delavec poškoduje, kadar:
- je 𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗰𝘂 𝗻𝗮 𝗱𝗲𝗹𝘂 𝗮𝗹𝗶 𝘃 𝘇𝘃𝗲𝘇𝗶 𝘇 𝗱𝗲𝗹𝗼𝗺 nastala škoda, ker
- delodajalec 𝗻𝗶 𝘇𝗮𝗴𝗼𝘁𝗼𝘃𝗶𝗹 𝘃𝘀𝗲𝗵 𝗽𝗼𝗴𝗼𝗷𝗲𝘃 𝘇𝗮 𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼 𝗱𝗲𝗹𝗼.
Del odgovornosti lahko nosi tudi delavec, če opravlja delo izven svojih obveznosti, dela v nasprotju z navodili , krši pravila varnosti in zdravja pri delu, pri delu ni dovolj previden (𝘯𝘱𝘳. 𝘣𝘪 𝘮𝘰𝘳𝘢𝘭 𝘷𝘦𝘥𝘦𝘵𝘪, 𝘥𝘢 𝘴𝘰 𝘵𝘭𝘢 𝘱𝘰𝘭𝘦𝘥𝘦𝘯𝘦𝘭𝘢, 𝘥𝘢 𝘴𝘰 𝘯𝘢 𝘨𝘳𝘢𝘥𝘣𝘪šč𝘶 𝘯𝘢 𝘵𝘭𝘦𝘩 𝘤𝘦𝘷𝘪), ipd.
𝗜𝘇𝗷𝗲𝗺𝗼𝗺𝗮 lahko delodajalec odgovarja tudi v primeru, ko je naredil vse, da bi delo potekalo varno. Do 𝗼𝗯𝗷𝗲𝗸𝘁𝗶𝘃𝗻𝗲 𝗼𝗱𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 pride, če iz stvari ali dejavnosti izvira statistično večja nevarnost večje škode.
𝗣𝗿𝗶𝗺𝗲𝗿𝗶 𝗻𝗲𝘃𝗮𝗿𝗻𝗶𝗵 𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿𝗶 𝗶𝗻 𝗱𝗲𝗷𝗮𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 v slovenski sodni praksi:
▸ mokra in drseča aluminijasta lestev, postavljena v globokem jašku
▸ delo na krožni žagi v pogonu
▸ delo s kemikalijami, eksplozivi, uporaba motornega vozila
▸ delovni stroji, kot so mlatilnice, motorne žage, hidravlične stiskalnice, stroji za rezanje pločevine, asfaltni valjarji
𝗞𝗮𝗷 𝗽𝗮 𝗽𝗼 𝗺𝗻𝗲𝗻𝗷𝘂 𝘀𝗼𝗱𝗶šč𝗮 𝙣𝙞 𝗻𝗲𝘃𝗮𝗿𝗻𝗮 𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿?
▸ mastna in spolzka tla
▸ karton z ostrimi robovi
▸ skalnat in neraven gozdni teren
▸ delo s kladivom
– gre namreč za 𝗼𝗯𝗶č𝗮𝗷𝗻𝗮 𝘁𝘃𝗲𝗴𝗮𝗻𝗷𝗮.
𝗧𝗟;𝗗𝗥: Če je vse za varno delo zagotovljeno, delodajalec za škodo običajno 𝗻𝗲 𝗼𝗱𝗴𝗼𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮. Pri določenih nevarnih stvareh in dejavnostih pa lahko odgovarja tudi 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝗸𝗿𝗶𝘃𝗱𝗲.