Sodišče pozna pravo (lat. 𝘪𝘶𝘳𝘢 𝘯𝘰𝘷𝘪𝘵 𝘤𝘶𝘳𝘪𝘢). Ko pa se sreča z vprašanjem, ki zajema 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗼 𝘇𝗻𝗮𝗻𝗷𝗲, 𝘀 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗶𝗺 𝘀𝗮𝗺𝗼 𝗻𝗲 𝗿𝗮𝘇𝗽𝗼𝗹𝗮𝗴𝗮, pa postavi sodnega izvedenca s primernega področja, npr. medicine, gradbeništva, varnosti in zdravja pri delu.
Izvedenec na podlagi svojega strokovnega znanja pripravi izvid in 𝗶𝘇𝘃𝗲𝗱𝗲𝗻𝘀𝗸𝗼 𝗺𝗻𝗲𝗻𝗷𝗲, običajno pisno. Sodišče mu 𝘃𝗻𝗮𝗽𝗿𝗲𝗷 𝘇𝗮𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶 𝘃𝗽𝗿𝗮š𝗮𝗻𝗷𝗮, ki so ključna za odločitev.
Dokaz z izvedencem je del dokaznega postopka. 𝗦𝘁𝗿𝗼š𝗸𝗲 njegovega dela običajno vnaprej založi stranka, ki ga predlaga. Če v postopku uspe, ji nasprotna stranka te stroške povrne.
𝗣𝗼𝗲𝗻𝗼𝘀𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻 𝗽𝗿𝗶𝗺𝗲𝗿:
- Delavec pade na dvorišču tovarne. Trdi, da so tla nevarno spolzka, čeprav ni deževalo. Zato je za njegovo poškodbo kriv delodajalec, ker ni poskrbel za varno delovno okolje.
- Sodišče nima ustreznega znanja in delavcu naloži, da založi stroške izvedenca v višini 800,00 EUR.
- Sodišče imenuje sodnega izvedenca in mu postavi vprašanje: Ali so tla na dvorišču tovarne ob suhem vremenu tako drseča, da obstaja povečana nevarnost za padec?
- Izvedenec odide v tovarno in si ogleda celotno dvorišče, nato pa s strokovnimi pripomočki izmeri drsnost tal. Sodišču pošlje izvedensko mnenje, da je koeficient drsnosti običajen in so tla varna.
- Sodišče zaradi obrazloženega in z meritvami podprtega mnenja oceni, da je izvedenec svoje delo opravil strokovno in njegovo mnenje upošteva. Zahtevek delavca zavrne, ker delodajalec ni kršil pravil o varnem delovnem okolju.
𝗜𝗺𝗲𝗻𝗶𝗸 𝘀𝗼𝗱𝗻𝗶𝗵 𝗶𝘇𝘃𝗲𝗱𝗲𝗻𝗰𝗲𝘃 si lahko ogledate tukaj: https://lnkd.in/d6EycSWp
Categories:Novice