Kdor se še ni srečal z odškodninskim postopkom, morda ne ve, da je mogoče poleg premoženjske škode, kot obliko nepremoženjske škode, ki prizadene telesno in duševno celovitost oškodovanca, zahtevati tudi odškodnino za strah.
𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗮 𝘀𝗼𝗱𝗻𝗮 𝗽𝗿𝗮𝗸𝘀𝗮 𝗹𝗼č𝗶 𝗱𝘃𝗲 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗶 𝘀𝘁𝗿𝗮𝗵𝘂:
- 𝗣𝗿𝗶𝗺𝗮𝗿𝗻𝗶 𝘀𝘁𝗿𝗮𝗵, to je strah, ki ga oškodovanec doživi v času samega dogodka (npr. ob trku v prometni nesreči, ob padcu na zaledenelem pločniku, ob prejetem udarcu).
- 𝗦𝗲𝗸𝘂𝗻𝗱𝗮𝗿𝗻𝗶 𝘀𝘁𝗿𝗮𝗵, ki predstavlja strah in zaskrbljenost zaradi zdravljenja in njegovega izida. Znesek se torej viša z zahtevnostjo zdravljenja, kar navadno pomeni tudi težjo obliko poškodbe.
𝗡𝗲𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗶 𝗽𝗿𝗶𝗺𝗲𝗿𝗶 𝗶𝘇 𝗻𝗼𝘃𝗲𝗷š𝗲 𝘀𝗼𝗱𝗻𝗲 𝗽𝗿𝗮𝗸𝘀𝗲:
• Ker je oškodovanec v prometni nesreči 𝗶𝘇𝗴𝘂𝗯𝗶𝗹 𝘇𝗮𝘃𝗲𝘀𝘁, ni doživel primarnega strahu in je sodišče zahtevek zavrnilo. (𝘝𝘚𝘓 𝘴𝘰𝘥𝘣𝘢 𝘐𝘐 𝘊𝘱 3097/2014)
• V primeru 𝗽𝗿𝗲𝘁𝗲𝗽𝗮 je sodišče pri določanju višine odškodnine za strah upoštevalo dejstvo, da je tožnik pred prejetim udarcem pljunil v toženca in je šlo torej za 𝗼𝗯𝗿𝗮𝗺𝗯𝗻𝗼 𝗿𝗲𝗮𝗸𝗰𝗶𝗷𝗼. (𝘝𝘚𝘓 𝘚𝘰𝘥𝘣𝘢 𝘐𝘐 𝘊𝘱 357/2024)
• Tožnik je v prometni nesreči doživel hipni močni strah, vendar je sodišče navedlo, da sta se 𝘃𝗼𝘇𝗶𝗹𝗶 𝘇𝗴𝗼𝗹𝗷 𝗼𝗽𝗹𝗮𝘇𝗶𝗹𝗶 pri nizki hitrosti, nato pa ustavili, zato 𝗻𝗶 𝗼𝗯𝘀𝘁𝗮𝗷𝗮𝗹𝗮 𝗿𝗲𝗮𝗹𝗻𝗮 𝗻𝗲𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁 𝘇𝗮 ž𝗶𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗲 tožnika, in je njegov zahtevek za odškodnino za primarni strah zavrnilo. (𝘝𝘚𝘓 𝘚𝘰𝘥𝘣𝘢 𝘐𝘐 𝘊𝘱 332/2020)
𝗭𝗮𝗻𝗶𝗺𝗶𝘃𝗼𝘀𝘁:
Višina zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo se pogosto utemeljuje z dosojenimi odškodninami za podobne primere iz sodne prakse. Zneski se primerjajo glede na 𝘃𝗲č𝗸𝗿𝗮𝘁𝗻𝗶𝗸 𝗽𝗼𝘃𝗽𝗿𝗲č𝗻𝗲 𝗻𝗲𝘁𝗼 𝗺𝗲𝘀𝗲č𝗻𝗲 𝗽𝗹𝗮č𝗲 𝘃 𝗥𝗲𝗽𝘂𝗯𝗹𝗶𝗸𝗶 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝗶𝗷𝗶, kar omogoča, da ima oškodovanec danes enako zadoščenje kot nekdo pred 10, 20 ali 30 leti – kljub inflaciji in spremembam življenjskih stroškov.