ChatGPT in ostali jezikovni modeli (npr. Gemini, Claude) uporabnikom radi postrežejo tudi s pravnimi nasveti. Pri tem uporabniku “pojasnijo” pravno podlago, mu naštejejo primere sodne prakse in celo ponudijo, da zanj sestavijo dokument, ki ga lahko uporabnik posreduje kar naravnost na sodišče.
𝗢𝗱𝘃𝗲𝘁𝗻𝗶š𝗸𝗲 𝗽𝗶𝘀𝗮𝗿𝗻𝗲 𝗽𝗿𝗶 𝘁𝗮𝗸š𝗻𝗶 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗶 𝗼𝗽𝗼𝘇𝗮𝗿𝗷𝗮𝗺𝗼 𝗻𝗮 𝗽𝗿𝗲𝘃𝗶𝗱𝗻𝗼𝘀𝘁. Pravnemu strokovnjaku je ob prejemu takšnega dokumenta namreč že na prvi pogled jasno, da jezikovni model ni sposoben najti pravilnega vira prava ali razumeti pravne norme, kaj šele širšega pravnega sistema.
Jezikovni modeli so namenjeni le obdelavi jezika in povezovanju informacij. Po domače: ChatGPT namesto uporabnika “pogugla” pravni problem in mu postreže s kompilacijo najdenih podatkov. To pa pri pravniškem in odvetniškem delu nikakor ne zadošča.
𝗡𝗲𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗲 𝗵𝘂𝗷š𝗲 𝗻𝗮𝗽𝗮𝗸𝗲 𝗖𝗵𝗮𝘁𝗚𝗣𝗧 𝗽𝗿𝗶 𝗽𝗼𝗱𝗮𝗷𝗮𝗻𝗷𝘂 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗻𝗶𝗵 𝗻𝗮𝘀𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃:
➤ jemanje uporabniških nasvetov s forumov (𝘔𝘦𝘥𝘖𝘷𝘦𝘳𝘕𝘦𝘵, 𝘙𝘦𝘥𝘥𝘪𝘵) in njihova predstavitev kot vir prava,
➤ navedba člena zakona, ki ne obstaja / izmišljeno besedilo obstoječega člena / gre za člen, ki je bil z novejšim zakonom spremenjen,
➤ izmišljevanje sodne prakse, ki sploh ne obstaja (t. i. “haluciniranje”) ali obstaja s popolnoma drugo vsebino,
➤ sestavljena tožba ali druga vloga za pošiljanje sodišču, ki pa nima niti bistvenih sestavin (npr. zahtevka).
Navedeno pa ne velja za vsa orodja, ki uporabljajo umetno inteligenco. Specializirana orodja za iskanje sodne prakse, ki imajo svojo bazo sodne prakse in pri iskanju uporabljajo umetno inteligenco, ne trpijo za navedenimi težavami in so lahko zanesljiva.
𝗩𝘀𝗲𝗸𝗮𝗸𝗼𝗿 𝗽𝗮 𝗽𝗿𝗶 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗶 𝗷𝗲𝘇𝗶𝗸𝗼𝘃𝗻𝗶𝗵 𝗺𝗼𝗱𝗲𝗹𝗼𝘃 𝘃𝘀𝗲𝗲𝗻𝗼 𝘃𝗲𝗿𝗷𝗲𝗺𝗶𝘁𝗲 𝗿𝗮𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗻𝗲𝗺𝘂 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗷𝗮𝗸𝘂.