𝗟𝗲𝗮𝘀𝗶𝗻𝗴 𝗽𝗼𝗴𝗼𝗱𝗯𝗮 v slovenski zakonodaji ni posebej urejena, zato imata pogodbeni stranki pri oblikovanju leasing razmerja precej svobode.
Skupna značilnost leasing pogodb je, da predmet leasinga, npr. vozilo, ostane v lasti 𝗹𝗲𝗮𝘀𝗶𝗻𝗴𝗼𝗱𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗮 (leasing hiše), 𝗹𝗲𝗮𝘀𝗶𝗻𝗴𝗼𝗷𝗲𝗺𝗮𝗹𝗲𝗰 (uporabnik) pa za uporabo vozila plačuje mesečni obrok. Po koncu trajanja leasing pogodbe ima uporabnik lahko možnost vozilo odkupiti.
𝗨𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸 je dolžan vozilo redno vzdrževati in servisirati. Stroški 𝗿𝗲𝗱𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗼𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗹 vozila tako bremenijo uporabnika.
𝗞𝗮𝗷 𝗽𝗮, č𝗲 𝗴𝗿𝗲 𝘇𝗮 𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼 𝗻𝗮𝗽𝗮𝗸𝗼 𝗻𝗮 𝘃𝗼𝘇𝗶𝗹𝘂, 𝗸𝗶 𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗺𝗲𝘁 𝗹𝗲𝗮𝘀𝗶𝗻𝗴𝗮?
Če je bilo vozilo leasing hiši prodano s stvarno napako, ki se pokaže po tem, ko vozilo prevzame uporabnik, je na mestu uveljavljanje 𝗷𝗮𝗺č𝗲𝘃𝗮𝗹𝗻𝗲𝗴𝗮 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗸𝗮 𝗮𝗹𝗶 𝗴𝗮𝗿𝗮𝗻𝗰𝗶𝗷𝗲. Oba zahtevka pa po zakonu pripadata kupcu in lastniku vozila, torej 𝗹𝗲𝗮𝘀𝗶𝗻𝗴 𝗵𝗶š𝗶.
Vendar pa lahko leasing hiša v leasing pogodbi 𝗽𝗿𝗲𝗻𝗲𝘀𝗲 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗰𝗼 𝗱𝗼 𝘂𝘃𝗲𝗹𝗷𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗸𝗼𝘃 na uporabnika (𝘝𝘚𝘓 𝘴𝘬𝘭𝘦𝘱 𝘐𝘐 𝘊𝘱 3860/2010).
Odvisno je torej od 𝗸𝗼𝗻𝗸𝗿𝗲𝘁𝗻𝗲 𝗹𝗲𝗮𝘀𝗶𝗻𝗴 𝗽𝗼𝗴𝗼𝗱𝗯𝗲. V njej so lahko predvidene tudi 𝗱𝗼𝗱𝗮𝘁𝗻𝗲 𝗼𝗯𝘃𝗲𝘇𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 uporabnika, kot na primer sprotno obveščanje leasing hiše o zahtevkih ali sodnih postopkih v zvezi z vozilom.
Na kratko:
✅ Napake na vozilu lahko rešuje samo tisti, ki ima ustrezne pravice.
✅ Leasingodajalec lahko te pravice prenese na leasingojemalca.
✅ Vsaka leasing pogodba je lahko nekoliko drugačna, zato je priporočljivo, da se v dvomu posvetujete s strokovnjakom.